O raziskavi

Etnični stereotipi so v zadnjih 500 letih igrali pomembno vlogo pri oblikovanju zemljevida Evrope. Ti etnični stereotipi ali nacionalni značaji, kot so jih pogosto imenovali v zgodnjem novem veku, so bili kulturni konstrukti, ki so jih oblikovali etnografski, zgodovinski in politični razmisleki tudi med srečanji z Drugimi.

Manjšine znotraj večjih ljudstev so bile pogosto zaničevane, zato so jih predstavniki prevladujočih ljudstev označevali za nezgodovinska ljudstva. Takšni stereotipi so se ohranjali preko različnih medijev, vključno z izobraževanjem, literaturo in tiskom. Številni viri – od etnografskih zbirk, zemljevidov, knjig o kostumih, literature in slovarjev do enciklopedij – so vsebovali stereotipne upodobitve različnih ljudstev in narodov.

Temeljni raziskovalni projekt z naslovom Percepcije etničnih identitet in stereotipiziranje v zgodnjem novem veku med Sredozemljem in Srednjo Evropo (ARIS J6-70245) želi osvetliti večinoma neraziskano vlogo, ki so jo etnični stereotipi igrali pri nastajanju in utrjevanju nacionalnih držav v Evropi med letoma 1492 in 1848. S posebnim poudarkom na habsburških deželah med Benetkami in Panonsko nižino si projekt prizadeva preučiti konvergence in razlike v tem, kako so bile določene etnične skupine dojemane tako navznoter kot navzven. Izbira teh dežel ni naključna; gre za to, da so bile te dežele etnično mešane. Poleg tega slovensko govoreče ljudstvo kot manjša etnična skupina brez države predstavlja poseben primer za preučevanje etničnih stereotipov. Posledično ta projekt preučuje tudi kontrast v etničnih stereotipih med ljudmi zgodnje moderne dobe z državami in ljudmi brez držav.